Ljubljana, julij 2018
V okviru projekta »Za krepitev socialnega dialoga« smo tudi zaposleni v ZSSS dobili možnost izobraževanja in s tem širjenja svojih obzorij. Izobraževanje bo potekalo v juliju, avgustu in septembru letošnjega leta in obsega 8 zanimivih delavnic na temo organizacije dela, komuniciranja, veščin dogovarjanj, razreševanja problemov in preprečevanja konfliktov.
Prvi dve delavnici sta bili izvedeni 3. in 5. julija. Predavatelj Mitja Pucelj nas je najprej seznanil s teorijo o ključnih elementih klasične in sodobne organizacijske strukture delovnih organizacij, saj moramo te procese najprej poznati, da jih lahko potem izboljšamo. Kot je povedal, je tega poznavanja sodobne organizacijske kulture premalo, še manj pa je njene uporabe v praksi. Zato je tudi premalo zavedanja, da je področje zelo pomembno z vidika varnosti in zdravja pri delu, in sicer za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju.
Ponovil je že znano misel, da so edina stalnica spremembe, kar velja tudi za področje organiziranja delovnih procesov, in dodal, da se žal v marsikaterem delovnem okolju v Sloveniji tega ne zavedajo in zlasti vodilni mislijo »da vse vedo«. Izvedeli smo, kako se je ta veda razvijala skozi zgodovino skupaj z razvojem drugih področij, kako to delajo uspešni Japonci, kaj pomenijo nekateri ključni pojmi organizacijske vede, zakaj je narobe to, da nikoli ni časa za usposabljanje ljudi, in kakšne so vzporednice na tem področju med delovnim in družinskim okoljem. Predavatelj nas je opozoril, da v sosednji Avstriji zaradi drugačne organizacijske kulture dosegajo več kot dvakrat višjo dodano vrednost kot pri nas, zato je boj za višje plače lažji.
Konec avgusta in v septembru sledi še šest delavnic. Beseda bo tekla o razumevanju sodobnih organizacijskih pristopov in organizacijske kulture, o komuniciranju in veščinah dogovarjanja ter reševanju problemov in preprečevanju konfliktov na delovnem mestu.
Poseben poudarek vsake delavnice je tudi na tem, da se udeleženci pogovorimo o tem, kako posamezno področje zaznamo v svojem delovnem okolju, tj. v ZSSS. Delavnice so povezane in se nadgrajujejo in dopolnjujejo, predavatelj pa je pripravil tudi obsežno gradivo. Vanj je med drugim zapisal, da enostavnih rešitev ni, in da je razmišljanje o tem, da sami ne moremo narediti nič oz. da se bo nekaj uredilo kar samo od sebe, prepogosto, oboje pa v praksi ne drži. Če probleme pometamo pod preprogo, se nam ti s časoma zgrnejo na glavo, zato je treba k vsakemu pristopiti aktivno in ga reševati sproti. Za to pa potrebujemo znanje.