Konec septembra se je končal skoraj štiri leta trajajoči projekt ZSSS, Za krepitev socialnega dialoga. V torek in sredo, 14. in 15. septembra, je na Ljubljanskem gradu potekala vsebinsko bogata dvodnevna konferenca, na kateri so organizatorji skupaj s številnimi gosti predstavili svoje delo in narejeno v okviru projekta. Razprave so potekale tudi o vlogi in pomenu vseživljenjskega učenja in stanja socialnega dialoga v Sloveniji. 

Vodja projekta Patricija Vidonja je bila z zaključki dvodnevne konference, ki jo je povezoval sodelavec ZSSS Gregor Inkret, zadovoljna: »Konferenca je pomenila zaključek projektnih aktivnosti in priložnost, da smo se ozrli na doseženo. Bila je tudi prostor za proslavljanje in pogled naprej, na izzive, ki nas še čakajo na področjih vseživljenjskega učenja in socialnega dialoga.« Ves projekt, ki se je začel decembra 2017, je ocenila pozitivno in dodala, da je bilo narejenega veliko: »V projektu smo razvili 7 izobraževalnih programov in 7 e-gradiv s katerimi smo nadgradili e-učilnico ZSSS, skupaj smo izvedli 44 e-izobraževanj in v sistem e-izobraževanja vključili 208 udeleženk ter udeležencev. Ti so bili z e-izobraževanji, vsebino, potekom in samo organizacijo tako zadovoljni, da so se po končanem izobraževanju pogosto udeležili še preostalih. Izpostavila bi tudi kar 11 regijskih mrež, ki smo jih vzpostavili s svetovalnimi središči ISIO. Njihov namen je bil krepiti sodelovanje ZSSS s ključnimi deležniki na področju vseživljenjskega izobraževanja odraslih. Z mrežami smo poskušali že od samega začetka člane informirati in jim približati možnost vključitve v (brezplačna) izobraževanja, ki jih svetovalna središča, vključena v regijske mreže, ponujajo. Skupaj smo organizirali izobraževanja za skupine delavk in delavcev, okrogle mize, delavnice; partnerstvo je obrodilo sadove tudi lani septembra, ko smo izvedli prvi Dan za znanje, s katerim nadaljujemo tudi letos,« opiše rezultate projekta. »Omeniti velja tudi našo elektronsko bazo kolektivnih pogodb, edinstven sistem, ki na enem mestu omogoča zbir veljavnih kolektivnih pogodb dejavnosti in njihovo medsebojno primerjavo. V zadnji fazi pa razvijamo še aplikacijo, prilagojeno za mobilne naprave. Ta bo uporabniku omogočala dostop do spletnih strani ZSSS, produktov projekta, novic z različnih področij, informacij s področja trga dela, priročnikov in zloženk ZSSS. V koledarju dogodkov bo lahko uporabnik spremljal aktualne dogodke, izobraževanja in se nanje prijavil. Uporabniku bo omogočala dostop do kontaktov njemu najbližje območne pisarne ZSSS,« še pove in za zaključek doda, da bi si želela, da bi z aktivnostmi nadaljevali tudi po zaključku projekta: »Trajnost projektnih aktivnosti je bilo vodilo, ki smo ga zasledovali in se zato pri načrtovanju vedno ozirali naprej. Verjamem pa, da bodo dolgoročnejši vplivi vidni tudi na področju večje aktivnosti članic in članov sindikata, saj smo jih skozi projektne aktivnosti opremili z novimi znanji, kompetencami, jim ponudili nova orodja za njihovo delo.«

 

(besedilo je del prispevka, obljavljenega na spletni strani ZSSS, avtorja Mateja Klariča)