Predvsem si bom lahko bolje razporedila čas, poskušala zmanjšati motilce časa in znala drugače poslušati svoje sogovornike (izjava udeleženke e-izobraževanja).

 

Moram priznati, da sem kar nekaj stvari že vnesla v svoj vsakdanjik in vem, da si bom uspela izboljšati moj način življenja, da bom imela več časa tudi zase (izjava udeleženke e-izobraževanja).

 

To znanje mi bo pri mojem delu prišlo zelo prav. Dnevno komuniciram z zaposlenimi, vodim sestanke, se pogajam, itd. Tako, da bom pridobljeno znanje pridno uporabljal (izjava udeleženca e-izobraževanja).

 

Znanje mi bo zelo prav prišlo pri moji komunikaciji v službi kot tudi doma (izjava udeleženca e-izobraževanja).

 

 

Leta 2017 je bila na ZSSS izvedena raziskava o delovnem času. Rezultati te raziskave so pokazali, da:
• delovni čas predstavlja vedno večjo obremenitev za delavce in delavke,
• delo vedno bolj zažira in vpliva na prosti čas,
• delodajalci pa delo organizirajo brez upoštevanja potreb delavcev in delavk po počitku in družinskem življenju.

Velika večina delavcev in delavk se na delovnem mestu počuti preganjane in pod časovno prisilo, hkrati pa na račun prostega časa delajo dlje, da bi lahko opravili vse zadane delovne naloge. Rezultati so tudi pokazali, da kar 60% delavcev in delavk opravi med 41 in 50 ur dela na teden, 33% pa jih poroča, da količino naloženega dela ne morejo opraviti pravočasno. Zmanjševanje prostega časa in preobremenjevanje delavcev lahko na kratki rok sicer prinese koristi podjetju, na dolgi rok pa ogroža varnost zaposlenih ter njihovo zdravje.
Iz rezultatov raziskave je razbrati, da je srž problema slabo organizirano delo in slaba komunikacija med vodstvom in zaposlenimi. Gre torej za psihosocialne obremenitve pri delu, ki jih je treba obvladovati in izboljšati. Če jih ne, ogrožajo počutje in zdravje zaposlenih.

Zato smo se odločili, da v e-izobraževanje vključimo vsebine kako čim bolje organizirati in izrabljati čas, kako učinkovito komunicirati v poslovnem okolju in kako reševati konflikte na delovnem mestu.

 

Udeleženci so ob koncu e-izobraževanja seznanjeni z/s :
• tem, kako organizirati svoj delovni čas; prepoznati nujne in pomembne delovne naloge od tistih, ki to niso; kako te naloge razdeliti po vsebini in trajanju in umestiti v svoj urnik tako, da bo delovni čas čim bolje izkoriščen,
• uporabo učinkovitih komunikacijskih pristopov in veščin, s pomočjo katerih bodo zmanjšali nesporazume in vplivali na ohranjanje pozitivnega delovnega vzdušja; kako izražati nestrinjanje na način, ki spodbudno vpliva na delo in sogovornike; seznanjeni so s ključnimi značilnostmi neverbalne komunikacije in prepoznavanjem neprimernega vedenja
• pravočasnim prepoznavanjem konfliktnih situacij in kako se nanje odzvati, veščinami za uspešno reševanje konfliktov.

 

E-izobraževanje je sestavljeno iz:
1. uvodne delavnice – namenjene seznanjanju z uporabo e-učilnice in potekom e-izobraževanja ter predavanju izvajalke s področja Varnosti in zdravja pri delu (v prostorih ISIO središč)
2. 14 dnevnega e-izobraževanja – na spletni učilnici ZSSS (ob administrativno tehnični podpori in podpori izvajalke e-izobraževanja)

E-izobraževanje je interaktivno in sestavljeno iz prebiranja gradiva, reševanja kvizov, ogleda videov, in izdelave kratkih nalog, na katere boste s strani izvajalke dobili povratne informacije.

Primer naloge iz e-gradiva:
V poglavjih o konfliktih ste brali o tem, kaj je konflikt, kako nastane, kateri so ustaljeni načini reševanja konfliktov, katera so načela za reševanje konfliktov ter katere komunikacijske pristope in veščine uporabljamo pri reševanju le-teh.
Vaša naloga bo sledeča: oglejte si videoposnetek (dostopen v e-gradivu) in opazujte vedenje sodelujočih. Opazujte kaj se dogaja med govorci. Pri tem je vsebina pogovora nepomembna. V odgovor napišite kaj vas pri vedenju govorcev zmoti. Zapišite tudi, če bi se vam osebno zgodila podobna situacija na sestanku, ki bi ga vodili, kaj bi storili?

 

Izvajalka: Snežana Kragelj
Snežana Kragelj, univ. dipl. pedagoginja in prof. sociologije, se že 15 let ukvarja s svetovanjem na področju dinamike medosebnih odnosov zaposlenim v podjetjih. Sodeluje pri projektih povezanih z zmanjševanjem stresa na delovnem mestu, odpravljanju njegovih škodljivih posledic, zmanjševanju nasilja v medosebnih odnosih.
V letih 2015-2016 je sodelovala v projektu ZSSS »Boljše poklicno zdravje delavcev z usposabljanjem delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu za učinkovito sodelovanje pri ocenjevanju tveganja«, katerega cilj je bilo izboljšanje poklicnega zdravja zaposlenih z usposabljanjem njihovih predstavnikov, ki so bili izvoljeni, da pri delodajalcu zastopajo njihov interes za varno in zdravo delo. Snežana Kragelj je v omenjenem projektu za delavske predstavnike pripravila e-učila na to tematiko.

 

Kotizacija e-izobraževanja: brezplačna